Nemčija je pripravljena povečati izdatke za obrambo na pet odstotkov BDP, je dejal novi nemški zunanji minister. Skupaj z ostalimi zunanjimi ministri zveze Nato sicer o tem danes razpravljajo v Turčiji.
Nemčija je pripravljena dvigniti izdatke za obrambo na pet odstotkov BDP, je danes dejal novi nemški zunanji minister Johann Wadephul ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov zveze Nato v Turčiji.
Kot je dejal Wadephul, Nemčija podpira poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj članice Nata povečajo obrambne izdatke na pet odstotkov BDP. Pri tem mu sledimo, je dodal. Povedal je še, da se strinja s Trumpovo oceno o potrebi po povečanju obrambnih izdatkov.
Po srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem je novi vodja nemške diplomacije izpostavil, da Nemčijo in ZDA povezuje tesno in dolgoletno partnerstvo. Pogovore z ameriškim kolegom pa je označil za "zelo dober začetek".
Sporočilo podpore Berlina bo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa okrepilo pritisk na druge evropske zaveznice in Kanado, da na junijskem vrhu Nata v Haagu sklenejo dogovor o povečanju izdatkov za obrambo.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte pričakuje, da bodo voditelji članic zavezništva junija na vrhu v Haagu sprejeli ambiciozno zavezo o izdatkih za obrambo.
"Precej prepričan sem, da se bomo v Haagu zavezali k ambicioznemu cilju na področju izdatkov. Verjetno bo šlo za cilj za naložbe v samo obrambo in za cilj za naložbe, povezane z njo," je na novinarski konferenci po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v turški Antalyi povedal Rutte.
Pri naložbah, povezanih z obrambo, gre po njegovih besedah za vojaško mobilnost, odpornost, podporo partnerskim državam in številna druga področja.
O višini ni želel govoriti
O tem, koliko bo znašala nova zaveza oziroma načrt vlaganj, ki ga bodo določili v Haagu, ni želel govoriti. Je pa že pred časom dejal, da bodo morale članice za obrambo namenjati več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
V minulih tednih so po medijih zakrožile neuradne informacije, da naj bi predlagal porabo 3,5 odstotka BDP za vojaške namene in porabo 1,5 odstotka BDP za druge naložbe, povezane z obrambo in varnostjo.
Danes je poudaril še, da bo treba določiti tudi kredibilno pot, kako priti do ciljev. Teh sicer ne bo mogoče doseči v enem letu, je priznal.
Po njegovih navedbah trenutno osem od 32 članic zavezništva ne izpolnjuje zaveze z vrha v Walesu leta 2014, da bodo v desetih letih izdatke za obrambo zvišale na dva odstotka BDP.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija, ki je med članicami z najnižjo relativno potrošnjo na področju obrambe, bo po nedavni odločitvi vlade letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP. Izdatke bodo nato do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Nova obrambna in varnostna politika po navedbah vlade predvideva varnost tako za vojaške kot civilne namene.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje